Zdrave češnje
Prvotno bi vrste češenj iskali v vzhodni Aziji in jugovzhodni Evropi, danes pa so razširjene po vsem svetu. Češnje obilno rodijo in imajo v prosti rasti masivno krošnjo. Ptičja češnja in divja višnja sta največ prispevali k nastanku neštetih sedanjih sort. Poznamo okoli 500 različnih sort češenj in okoli 250 sort češenj.
Sadje je sestavljeno iz pulpe in pulpe, ki je sestavljena iz več kot 80% vode. Prisotni so tudi sadni sladkorji. Pomembni so minerali (magnezij, železo, jod, fosfor, cink, kalcij, kalij in silicij) ter vitamini A, B, C, E in P.
Pomen za zdravje
- ščitijo vezivno tkivo pred encimsko razgradnjo
- podpirajo izgradnjo kosti in zob
- imajo pomlajevalne učinke, polepšajo kožo
- imajo protivnetni učinek
- podpirajo izločanje sečne kisline in drugih škodljivih snovi, čistijo ledvice
- vsebujejo organsko vezan jod, ki podpira pravilno delovanje ščitnice
- koristijo srcu in krvožilnemu sistemu
- zaradi vsebnosti antocianinov prispevajo k zdravljenju sladkorne bolezni
- pomagajo pri parodontalni bolezni
- lajšajo revmatska obolenja sklepov in protin
- imajo blag odvajalni učinek, delujejo proti zaprtju
- pomagajo pri zmanjševanju telesne teže
- krepijo imunski sistem
- ustvarjajo imunost proti raku
Češenj ni dobro piti z vodo, ker lahko začnejo v prebavilih fermentirati in povzročijo prebavne težave.