Na ta dan se zaključi veseli pustni čas, ki ga zaznamujejo zabava, plesi, veselje in rajanje. Začne se obdobje 40-dnevnega posta.
 
Ime pepelnična sreda izhaja iz pepela, s katerim verniki na ta dan med bogoslužjem v znamenje kesanja prekrižajo čela. Označevanje čela s pepelom je simbol bližnjevzhodne tradicije – sipanje pepela na glavo kot priznanje krivde in obžalovanje zanjo. Pepel se pridobiva s sežiganjem palmovih vej ali blata cvetne nedelje prejšnjega leta.
 
Pepelnična sreda je vsako leto na drug datum, ker izhaja iz velike noči, ki jo praznujemo vedno prvo pomladno nedeljo po polni luni. Če veliki noči odštejemo štirideset dni plus nedeljo, dobimo točen datum pepelnične srede. To načelo ne velja samo v Rimskokatoliški cerkvi, ampak tudi v Evangeličanski cerkvi. Grkokatoličani in pravoslavci ne preskočijo le nedelje, ampak tudi sobote.